»Na pragu nevidnega so zvoki in podobe v preseku časa in prostora, vznemirljive čutne in občutljive impresije v spoju dveh ustvarjalcev iz dveh različnih svetov, ki vsak s svojega oddaljenega balkona strmita proti skupni samoti.«
»Kot da bi bilo kopno v podobah mostov, nabrežij, ladij, mestnih obzorij in jezov – kopno v podobi človeka torej – zgolj ekscesni produkt razbijanja valov in rečnega toka; toka narave, ki ga na razstavi dopolnjuje njeno nezavedno, zvok njenih globin.«
»Vibriranje oziroma trepetanje podobe, s katerim se nam vidno izmika, prehitro utripanje svetlobe, ki razkrije skriti barvni spekter, in nenadne zareze zvoka v prostor opozarjajo na nevidno in hiperobjektno z izzivanjem meja naših zaznav.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju